Kljub temi, da je 8.marec se ne bom lotevala teme feminizma in boja za pravice \u017eensk. Vsaj ne direktno. Pisala bom o svojih mislih o razmerju med kariero in dru\u017eino. <\/p>\n\n\n\n
Lahko bi pisala utopi\u010dno, kako ima\u0161 lahko vse. Pa ne bom. Ker v to ne verjamem popolnoma.<\/p>\n\n\n\n
Ko sem izbirala smer \u0161tudija, sem veliko te\u017eo polo\u017eila na na\u010din \u017eivljenja, ki ga zahteva poklic. Prav pravlji\u010dna se mi je zdela podoba arhitektke, ki ima svoje podjetje ali pa mo\u017enost veliko delati od doma, hkrati pa veliko dru\u017eino, ki ji lahko namenja dovolj \u010dasa. Ne bi se mogla bolj motiti.<\/p>\n\n\n\n
\u017de med \u0161tudijem sem hitro ugotovila, da ima koli\u010dina ur, ki jih vlo\u017ei\u0161 v projekt jasno povezavo med kvaliteto in oceno projekta. Pa sem pre\u017eivljala na podstrehi<\/em> ure in ure in ve\u010dere. Preden sem magistrirala sem nekaj \u010dasa delala v odli\u010dnem<\/em> arhitekturnem biroju. Delala sem od 8. zjutraj, do 8. zve\u010der. Brez skrbi, vse ure so bile pla\u010dane in to dobro pla\u010dane, vendar sem jih morala opravit, da se je projekt lahko lepo razvijal. Takrat mi je bilo vseeno. Ne, niti ne vseeno ampak me je tak na\u010din \u017eivljenja celo izpopolnjeval. <\/p>\n\n\n\n Vedno sem si \u017eelela dru\u017eine. Teoreti\u010dno. Pa iskreno ne vem, \u010de bi se bila sposobna sama za to odlo\u010diti. Nikoli ni pravi \u010das, vedno mora\u0161 \u0161e kaj narediti. Potem pa se je zgodil Luka. Ja, zgodil se je. Ni bil na\u010drtovan in kar naenkrat se mi je pred o\u010dmi odvrtelo kaj vse bom mogla “\u017ertvovati”. Takrat nisem bila pripravljena na to, celo en ko\u0161\u010dek mene je razmi\u0161ljal, da ne ne \u017eelim otroka v tistem trenutku in ali ne bi bilo la\u017eje vse skupaj prekiniti. pa nisem. Oh, hvala ne vem komu, da nisem. <\/p>\n\n\n\n Kaj sem si \u017eelela kot ambiciozna mlada arhitektka:<\/p>\n\n\n\n Kaj sem si \u017eelela kot mama:<\/p>\n\n\n\n \u017dal po mojem<\/strong> to dvoje ne gre skupaj. Verjamem, da komu uspeva. Meni se zdi nemogo\u010de. <\/p>\n\n\n\n Zato sem se ob odlo\u010ditvi, da postanem mama odlo\u010dila, da bom v tem obdobju svojega \u017eivljenja mama prvo<\/strong> in arhitektka drugo<\/strong>. Ne \u010dutim, da sem kot \u017eenska prisiljena prevzeti ve\u010dji del kot mo\u0161ki. Kot mama si \u017eelim vse zgoraj na\u0161teto. In ravno to se mi zdi najpomembnej\u0161e sporo\u010dilo ob dnevu \u017eena. Vsi boji \u017eensk v preteklosti so mi omogo\u010dili, da je to moja <\/strong>odlo\u010ditev. In da je v vsakem primeru ta odlo\u010ditev prava. Zame<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Upam in \u017eelim si, da bom \u010dez nekaj let, ko me otroci ne bodo ve\u010d toliko potrebovali lahko izpolnila tudi vse alineje iz \u017eelja o svoji arhitekturni karieri. Oziroma ne, ko bom \u010dutila, da stopam v novo \u017eivljenjsko obdobje bom stremela h tem, da izpolnim tudi vse svoje karierne ambicije. In \u010de bom ob upokojitvi lahko ponosno pogledala nazaj na svojo kariero in dose\u017eke, hkrati pa bodo ob meni stali sre\u010dni “otroci”, takrat bom sre\u010dna<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n