Te besede sem sli\u0161ala vsaki\u010d od medicinske sestre, ko sem posku\u0161ala razlo\u017eiti, da Luka se je dojil in je lepo napredoval v te\u017ei in, da ne razumem kako to, da Julija ne pridobiva. Ironi\u010dno je bil takoj naslednji stavek, da Julija ne ustreza splo\u0161nim krivuljam, ki dolo\u010dujejo koliko naj bi dojen\u010dek tehtal. <\/p>\n\n\n\n
Povsod berem kako je skoraj prepovedano primerjati otroke med seboj. S tujimi sploh, sorojence pa tudi. Ampak meni se to ni zdelo nikoli ni\u010d takega. Ne gre za tekmovalnost ampak za primerjavo. En ve\u010d govori, drugi je bolj spreten. Ne moj je bolj\u0161i, tvoj je slab\u0161i. Ve\u010dkrat pogledam slike Lukca v enaki starosti kot je Julija, da primerjam njun napredek. Zgolj primerjava, kot se primerjamo tudi odrasli med seboj. Bodimo iskreni in si priznajmo; nekdo je pametnej\u0161i, nekdo ima ve\u010d smisla za logiko, nekdo ima ve\u010d atletskih sposobnosti, nekdo je bolj prilagodljiv. Nismo si vsi enaki in \u0161e dobro, da je tako. Raznolikost dela svet zanimiv. <\/p>\n\n\n\n
Vsi to po\u010dnemo. Ne tekmuje\u0161, primerja\u0161. Zanima te, kje na gaussovi krivulji je tvoj otrok. Je morda pri \u010dem v zaostanku? Drugje prehiteva? Na koncu dneva je dobro, da opazimo take stvari. S tem kasneje vidimo kam ga usmerjati ali obratno s \u010dim ga ne siliti. Mnogokrat to lahko tudi pomeni, da s tem ugotovimo kak\u0161no nepravilnost, ki se jo da popraviti, ki je morda celo znak za kak\u0161no zdravstveno stanje, ki ga je potrebno omeniti pediatru. In \u010de to delamo v nekem zdravem duhu mislim, da je le pozitivno.<\/p>\n\n\n\n
Danes je svetovni dan sorojencev. In danes bom primerjala.<\/p>\n\n\n\n
Midve z mojo sestro sva si res polarno razli\u010dni. Razli\u010dni na pogled, razli\u010dni po postavi, razli\u010dni v karakterju. Jaz sem impulzivna in vse delam na podlagi logi\u010dnih odlo\u010ditev. Ona je umirjena in tehtna. Jaz sem glasna, v\u010dasih pretirano kriti\u010dna in zamerljiva. Ona je stoi\u010dna in diplomatska. Jaz jasno izrazim svoja \u010dustva in mnenje. Ona raje zadr\u017ei osebne zadeve zase in jih predela sama pri sebi. Tudi pri najini vzgoji sta morala biti star\u0161a posebej previdna. Jaz sem bolj\u0161a po kritiki, ona potrebuje pohvalo. Jaz sem potrebovala gro\u017enjo in kazen, ona razumevanje in spodbudo. Sploh si ne predstavljam kako te\u017eko je moglo biti moji mami in o\u010detu. <\/p>\n\n\n\n
Vse ka\u017ee, da bom imela pri Lukcu in Juliji podobne izzive.<\/p>\n\n\n\n
Za\u010dnem pri nose\u010dnosti? Tu ni bilo nobenih ve\u010djih razlik. Noben od njiju mi ni povzro\u010dal nev\u0161e\u010dnosti, slabosti, skrbi. Porod? Oba na hitro, pol ure. Edino Lukova glava.. joj teh 38cm je malo bolj bolelo.<\/p>\n\n\n\n
Luka je vedno rad jedel. Kljub moji -A ko\u0161arici se je redil kot buhtelj. Nikoli ne bom pozabila za\u010dudenih pogledov na sistematskih pregledih, ko so me najprej pogledali v dekolte (oziroma pomanjkanje le-tega) in previdno vpra\u0161ali: “Izklju\u010dno dojen je?” O Julijinih manekenskih ambicijah sem \u017ee pisala v prej\u0161njih objavah. Zato se ne bom ponavljala. <\/p>\n\n\n\n
Luka je bil grozno zategnjen. Kravice je suvereno pasel \u017ee pri 1m. Nih\u010de razen mene ga ni znal lepo pestovati, ker se je zategoval nazaj v lunico. Julija je bila mehka. Ne\u017ena in krhka. Prav veselje jo je bilo pestovati in nositi naokrog. No, pa sta na koncu oba pristala na fizioterapijah. Luka je pri 9m \u017ee suvereno stal ob opori in hodil sem in tja, Julija se \u0161e vedno ne kobaca, niti ne usede. Si je vzela \u010das. <\/p>\n\n\n\n
Julija govori in se pogovarja in \u010deblja. In cvili in pove vse \u017ee zdaj. \u010ceprav je \u0161e ne razumem. Luka ni veliko \u010debljal in govoril. Celo s Simonom sva se tola\u017eila, da ima do 3 \u010deta \u0161e \u010das, da se kaj nau\u010di. Pa naju je pri 18m presenetil in kar naenkrat znal vse. <\/p>\n\n\n\n
Luka je bil osredoto\u010den in vztrajen. Ko si je zadal misijo kabli pod mizo je tako dolgo vztrajal, da je pri\u0161el do njih. In vedno je. Julija prav s kraljevsko gracioznostjo pogleda ali se spla\u010da in si re\u010de ne, ne rabim tega. Raje se igra s svojimi nogicami, ki so bolj priro\u010dno blizu.<\/p>\n\n\n\n
Ko se je jokal, si Lukca lahko pomiril v 5min. \u0160e zdaj se da vse njegove izpade trme lepo preusmeriti. Julija ne joka pogosto.. mogo\u010de se je res jokala 15x v devetih mesecih. Ampak, ko pa se.. takrat pa ni\u010d ne pomaga. Takrat se je sposobna jokati 45min brez prestanka dokler ne naredit kot si je zamislila. To zna biti \u0161e zabavno v obdobju trme in kasneje v najstni\u0161tvu. Prav predstavljam si situacijo, ko ji nekaj prepovem za kazen. Njen odgovor bo gladko: “Ok.”<\/p>\n\n\n\n
Moja otroka sta si ekstremno razli\u010dna, po drugi strani pa tako zelo podobna. Oba sta dobrovolj\u010dka. Oba dokaj rada spita. Oba sta izjemno navdu\u0161ena nad novimi stvarmi in nad glasbenimi in\u0161trumenti. Noben od njiju ni prav posebej crkljiv. Oba imata rada nove ljudi in se ne bojita tujcev. In oba imata krasne modre o\u010di v katerih se vsaki\u010d izgubim. <\/p>\n\n\n\n
Upam, da ju bodo ta nasprotja povezovala, ne razdvojila. Luka je \u017ee zdaj za\u0161\u010ditni\u0161ki do Julije, ona pa se najlep\u0161e smeji prav njemu. Upam, da se bosta dopolnjevala, podpirala in en drugemu pomagala rasti.<\/p>\n\n\n\n
Primerjava je ok, dokler ve\u0161, kaj in zakaj primerja\u0161.<\/p>\n\n\n\n
Laura<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Te besede sem sli\u0161ala vsaki\u010d od medicinske sestre, ko sem posku\u0161ala razlo\u017eiti, da Luka se je dojil in je lepo napredoval v te\u017ei in, da ne razumem kako to, da Julija ne pridobiva. Ironi\u010dno je bil takoj naslednji stavek, da Julija ne ustreza splo\u0161nim krivuljam, ki dolo\u010dujejo koliko naj bi dojen\u010dek tehtal. Povsod berem kako … <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":376,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[125],"tags":[97,8,6,100,101,102],"class_list":["post-371","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mami-lajf","tag-arhimama","tag-blog","tag-otroci","tag-primerjava","tag-razlike","tag-vzgoja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/371","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=371"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/371\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":375,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/371\/revisions\/375"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/376"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=371"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=371"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=371"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}