V\u010dasih se po\u010dutim kot outsider. Spra\u0161ujem se, \u010de sem dovolj “mama” za enega, kaj \u0161ele za dva otroka. <\/p>\n\n\n\n
Z vsakim svojim otrokom, ko sem del skupin meseca rojstva in sedaj, ko sem del socialnih omre\u017eji se mi zdi, da sem v zadnjem \u010dasu res outsider. Zdi se mi, da so mame in bodo\u010de mame res vse 100% navdu\u0161ene nad nose\u010dnostjo, nad materinstvom in nad vsem kar pride zraven. Jaz nisem \u010disto tak\u0161na.<\/p>\n\n\n\n
\u010ce za\u010dnem pri nose\u010dnostih. Nikoli nisem imela huj\u0161ih te\u017eav. Ne pri Lukcu in ne pri Juliji. Pa vendar nose\u010dnost ni obdobje, ki bi ga tako zelo cenila in obo\u017eevala. Zadnji\u010d sem nekje brala zapis neke mame o tem, kako je v nose\u010dnosti vedno \u00bbtrpela\u00ab. In tako zelo sem se poistovetila z njo. Kon\u010dno sem malo la\u017eje zadihala, nisem se po\u010dutila kot, da je z mano nekaj narobe. Tako, da je tale zapis ta tiste, ki so podobne meni.<\/p>\n\n\n\n
Na nose\u010dnost imam dva zelo polarna pogleda. Po eni strani sem se seveda neskon\u010dno veselila in bila vsaki\u010d sre\u010dna, da nosim novo \u017eivljenje. Veselila sem se vsakega pregleda, vsake slikice. Spremljala kaj se je v katerem tednu dogajalo in kako se je mali \u010dlove\u010dek razvijal. Prav tako sem ponosno pokazala trebu\u0161\u010dek. Ampak po drugi strani je bilo to zame obdobje, ki me je ekstremno oviralo. Te\u017eko mi je bilo prena\u0161ati utrujenost, pridobivanje te\u017ee, kr\u010dne \u017eile in navsezadnje trebuh, ki me je oviral pri brezskrbnem gibanju. Te\u017eko mi je bilo biti omejena. Pa ne zaradi nose\u010dnosti ampak zato, ker moje telo ni bilo \u010disto moje. Ker nisem imela enake energije, ker sem sopihala po stopnicah, ker se nisem mogla brezskrbno igrati z otrokom. Ker nisem mogla kadar mi je pasalo popiti gin tonika. Meni samostojnost pomeni vse. Mo\u017enost odlo\u010ditve zase. In v tem obdobju tega ni. Ker se odlo\u010da\u0161 prioritetno za malo bitje, ki prebiva in raste v tebi. In to mi je te\u017eko. Kakorkoli se to sli\u0161i. In pri obeh nose\u010dnostih sem komaj \u010dakala, da mineta.<\/p>\n\n\n\n
Potem pride obdobje dojen\u010dka. Vem, nekatere \u017eenske lahko ure in dneve le\u017eijo v postelji in o\u010darano opazujejo novo bitje. Nosijo ga s seboj na vsakem koraku in edina skrb jim je, da opazijo vsak premik in dih. Shranijo si vsak spominek, prakti\u010dno vsak izpadel lasek in copatke. Jaz nisem taka. Jaz se v prvem obdobju po\u010dutim kot servis. Padem v nek mode, ki pomeni razmi\u0161ljanje o tem, kako ohraniti to bitje \u017eivo in zdravo. Pleni\u010dka \u2013 check, temperatura \u2013 check, spanje \u2013 check, hranjenje \u2013 check. In ker sem navajena biti konstantno v gibanju, dojen\u010dka ne nosim za seboj. Vesela sem, ko spi v svojem gnezdecu saj imam takrat ob\u010dutek, da dobiva dovolj energije in lepo in zdravo raste. Tudi jok me ne gane. Spet se vklopi nek mode, kako situacijo re\u0161iti. Je mal\u010dek la\u010den, zaspan, ima kr\u010de, si \u017eeli pestovanja. Jaz sem problem solver. Neskon\u010dno imam rada svoje otroke in rada jima to povem, ju objamem in stisnem in polup\u010dkam. Zelo rada o njih govorim, ju pohvalim, debatiram. Ampak komaj \u010dakam, da obdobje dojen\u010dkov mine.<\/p>\n\n\n\n
Moje u\u017eivanje v materinstvu se za\u010dne nekje pri 6m, \u0161e bolj pri enem letu. Ko postane mali dojen\u010dek po\u010dasi mal\u010dek. Ko se za\u010dne odzivati in opazovati. Ko vidi\u0161, da se aktivno u\u010di vsak dan novih stvari in novih spretnosti. Ko ti zna pokazati, da je la\u010den in \u017eejen. Ko razvija \u017eeljo po tem, da samostojno raziskuje svet okoli njega. Ko ga opazuje\u0161 kako razvija svoj karakter in svoje posebne osebnostne lastnosti. Takrat se moja ljubezen do materinstva zares \u0161ele dobro za\u010dne. Pa tudi takrat nisem nikoli 100% samo mama. Ne \u010dutim hude \u017ealosti, ko dam otroke v varstvo. Ni mi te\u017eko prena\u0161ati trmastih izpadov. Ne do\u017eivljam nekih notranjih travm in zlomov, \u010de ju nekaj ur ali dva dni ne vidim. Ni mi posebno hudo ob zaklju\u010dku porodni\u0161ke otroka dat v vrtec. Ne vem. Mogo\u010de sem \u010dudna ampak ne morem in ne bom se pretvarjala, da sem druga\u010dna.<\/p>\n\n\n\n
Velikokrat se zgodi, da mame ob odra\u0161\u010danju otrok do\u017eivijo hude osebne zlome. Leta in leta so imele otroke za edino svetlo zvezdo v \u017eivljenju, potem pa jih po\u010dasi ti otroci \u010dezdalje manj potrebujejo. In tako je prav. Pa vendar zadaj ostane \u017eenska, ki je ves svoj \u010das in pozornost namenjala otroku. Na stran je dala vse svoje \u017eelje, ambicije, hobije, v\u010dasih tudi partnerja. In nemalokrat se zgodi, da ko ji vzame\u0161 nalogo mame v pomenu skrbi za nebogljenega otroka, ker je takrat postal \u017ee samostojen, se zlomi. Ne najde smisla, ne najde sebe. Sama menim (bomo videli kako bo), da s tem ne bom imela huj\u0161ih te\u017eav. Ker se vsak dan opominjam na to, da sem tudi Laura, da sva tudi Laura in Simon in da sem spodobna \u0161e marsikaj drugega kot skrbi za otroke. Vem kako se sli\u0161i ampak druga\u010de ne znam razlo\u017eiti.<\/p>\n\n\n\n
Lahko samo \u0161e enkrat napi\u0161em, da sem sre\u010dna, da sem mamica. Sre\u010dna, da imam dva mala son\u010dka, ki ju obo\u017eujem ju ne bi zamenjala nikoli na svetu. Ob katerih komaj \u010dakam vsak dan, da ju vidim kako odra\u0161\u010data in v kak\u0161ni osebi se bosta oblikovala. Da 90% svojih dni razmi\u0161ljam le o tem ali sta sre\u010dna ali sta zdrava ali \u010dutita mojo ljubezen \u010detudi nisem tako zelo \u010dustvena. Ali jima dovoljkrat povem, da ju imam rada. Ampak tistih 10%, tisto je pa zame in za naju.<\/p>\n\n\n\n
Laura<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V\u010dasih se po\u010dutim kot outsider. Spra\u0161ujem se, \u010de sem dovolj “mama” za enega, kaj \u0161ele za dva otroka. Z vsakim svojim otrokom, ko sem del skupin meseca rojstva in sedaj, ko sem del socialnih omre\u017eji se mi zdi, da sem v zadnjem \u010dasu res outsider. Zdi se mi, da so mame in bodo\u010de mame res … <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":436,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[125],"tags":[97,130,105,82,129,131,102],"class_list":["post-421","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mami-lajf","tag-arhimama","tag-druzina","tag-mama","tag-mami","tag-materinstvo","tag-osebne-izkusnje","tag-vzgoja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/421","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=421"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/421\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":437,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/421\/revisions\/437"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/436"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=421"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=421"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=421"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}