{"id":525,"date":"2021-11-08T14:12:05","date_gmt":"2021-11-08T14:12:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.arhimama.com\/?p=525"},"modified":"2021-11-08T14:12:05","modified_gmt":"2021-11-08T14:12:05","slug":"porod-impro-ali-priprava","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.arhimama.com\/?p=525","title":{"rendered":"Porod; impro ali priprava?"},"content":{"rendered":"\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\"><p>Stopite narahlo kakor v copatih <\/p><p>naravnost pri glavnih vratih<\/p><p>v ta lepi dan, kot bi \u0161li v pesem.<\/p><p>Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,<\/p><p>\u010dudno resen in nemalo slovesen:<\/p><p>NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL.<\/p><p>In to je najlep\u0161a pesem.<\/p><p>Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.<\/p><p>Naj skoznje lije botrinja bogata -novorojen\u010deva pesem.<\/p><cite>Tone Pav\u010dek<\/cite><\/blockquote>\n\n\n\n<p>Veliko se govori o pripravah na porod. Govori se o porodnih na\u010drtih, o\u00a0doulah, o miselnih pripravah.\u00a0Nose\u010dnice berejo knjige o porodih, prebirajo izku\u0161nje drugih. Posku\u0161ajo se pripraviti.\u00a0Sama grem v to \u017ee tretji\u010d, ampak nikoli se nisem na porod posebej pripravljala.\u00a0Porod\u00a0se mi zdi en tako naraven proces, da ne vidim smisla.\u00a0Zdi se mi, da narava\u00a0in telo poskrbita\u00a0za to, da pademo v nek pravi\u00a0<em>minset<\/em>. Konec koncev imamo devet mesecev, da se na to psihi\u010dno pripravljamo.\u00a0<\/p>\n\n\n\n<p>Pri Lukcu niti nisem vedela kaj pri\u010dakovati. Da bo bolelo? Seveda. Pa vendar sem si mislila: \u00bbAh, saj imam visok prag bole\u010dine.\u00ab Ne vem ali sem imela sre\u010do ali je moj odnos do tega pripomogel ampak res je \u0161lo gladko.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Moje misli o porodu:<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211;\u00a0Bolelo bo<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211;\u00a0Osebje v porodni\u0161nici ve kaj po\u010dne, poslu\u0161aj<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211;\u00a0Traja samo omejen \u010das<\/p>\n\n\n\n<p>To je bila moja edina priprava. Edini porodni na\u010drt. Zakaj? Mislim, da bi mi bilo veliko te\u017eje, \u010de bi si naredila podroben na\u010drt, pa bi se potem izkazalo, da se ga ne moremo dr\u017eati iz tak\u0161nih ali druga\u010dnih razlogov. Prepri\u010dana sem, da bi me to \u0161e bolj vrglo iz tira.&nbsp;Res je, da sem sama bolj \u010dlovek:&nbsp;<em>\u00bb<\/em><em>We&#8217;ll<\/em><em>&nbsp;<\/em><em>cross<\/em><em><\/em><em>that<\/em><em>&nbsp;bridge&nbsp;<\/em><em>when<\/em><em>&nbsp;<\/em><em>we<\/em><em>&nbsp;come to it.\u00ab&nbsp;<\/em>in mi je morda zato malo la\u017eje. Ker me skoraj nikoli stvari ne skrbijo preden se zgodijo.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Tisti trenutek.<\/p>\n\n\n\n<p>Moji ob\u010dutki so bili vedno kot nek vrtiljak. Na za\u010detku vzhi\u010denje in veselje..&nbsp;ok, zdaj gre zares. Potem \u010dakanje neizogibnega. \u010cakanje, da se za\u010dne bole\u010dina, \u010dakanje, da se za\u010dne akcija. V teh trenutkih mi je vedno najbolj pomagal Simon, ki me je zabaval, bodril, preusmerjal moje misli. Potem se za\u010dne bole\u010dina. Najprej saj ni tako hudo, potem pa ojej umrla bom. Ne traja. In ko je vsega konec? Berem zgodbe o \u010dude\u017enih ob\u010dutkih mamic, ko dobijo v roke dojen\u010dka. Jaz sem ena izmed tistih, ki svojo navezanost gradim. Moje prve misli so:&nbsp;<em>\u00bb<\/em><em>Hvalabogu<\/em><em>, da je konec.\u00ab<\/em>&nbsp;in&nbsp;<em>\u00bbSuper, da je otro\u010dek ok.\u00ab<\/em>&nbsp;Kak\u0161ne instant ljubezni nisem \u010dutila nikoli. Gradila se je ne\u017eno, po\u010dasi&nbsp;in vsako minuto od takrat naprej. In vsak dan, ko ju imam, ju imam \u0161e veliko bolj rada, kot tisti prvi trenutek, ko sem ju dobila v roke.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Kaj&nbsp;je moja priprava na porod v tretje?<\/p>\n\n\n\n<p>Upam, da se bo kot prvih dvakrat za\u010delo spro\u017eeno. Meni je kontrola klju\u010dna. Vem kako se sli\u0161i ampak vseeno povem. Moj popoln razplet bi bil, da pridem zjutraj v porodni\u0161nico in v miru izpolnim vso&nbsp;papirologijo, potem mi spro\u017eijo porod, nekaj ur \u010dakam, da se za\u010dne akcija, trpim pribli\u017eno 2 uri in dobim v roke malega fantka. To bi bilo popolno. In \u010de ne bo? Pa\u010d ne bo. Ironi\u010dno me je pri celem postopku najbolj strah tega, da bi mi sredi no\u010di odtekla voda. Ne vem zakaj. Spet je nekaj na tej kontroli. Zdi se mi, da bi me bolj vrgla iz tira nepripravljenost, kot pa sam proces.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Pri Lukcu nisem vedela kaj me \u010daka. Pri Juliji pa se mi je proti koncu za\u010del malo&nbsp;<em>\u00bbvra\u010dati spomin\u00ab<\/em>. Popadki so sicer boleli ampak ni bilo prehudo, potem pa sem se malo pred koncem spomnila in rekla Simonu: \u00bbO, \u0161it. Tole&nbsp;kar prihaja,&nbsp;bo zdaj bolelo.\u00ab In res je. Pa kljub vsemu bole\u010dino te\u017eko primerjam s \u010dimerkoli drugim. Mislim, da jo je la\u017eje prena\u0161ati, ker prihaja v valovih in pa ker&nbsp;ti je kristalno jasno, da ne bo trajala ve\u010dno. Slej kot prej jo bo konec.&nbsp;Smatram se za&nbsp;<em>\u00bbnezahtevno\u00ab<\/em>pacientko. Poslu\u0161am osebje, poslu\u0161am predloge, poslu\u0161am navodila. V tistem trenutku moram sprostiti&nbsp;svojo \u017eeljo po kontroli in zaupati, da mi vsi okrog mene \u017eelijo le najbolj\u0161e. Najbolj\u0161e zame in za mojega otroka. Da imajo izku\u0161nje in znanje, ki ga sama nimam. Da mi bodo pomagali ta proces pre\u017eiveti \u010dimbolj gladko in bodo naredili vse kar je v njihovi mo\u010di v mojo korist. Morda sem naivna ali pa imam samo sre\u010do, da sem imela vedno super ekipo. Nikoli nisem dobila ob\u010dutka, da gredo stvari proti moji volji, nikoli se mi ni zdelo, da kdorkoli dela karkoli druga\u010de kot bi moral. Vedno sem bila sli\u0161ana.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Kaj si \u017eelim&nbsp;v tretje&nbsp;druga\u010de?&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>\u017de v drugo sem si \u017eelela poizkusiti epiduralno, pa ne smem zaradi te\u017eav z vretenci. Za&nbsp;ultivo&nbsp;sem bila prepozna, ker sem hitreje rodila, kot je uspel anesteziolog priti do porodne sobe. Morda bi jo poizkusila v tretje. Ampak vseeno se spra\u0161ujem ali si \u017eelim svoj zadnji porod pre\u017eiveti&nbsp;<em>\u00bbzadeta\u00ab.<\/em>&nbsp;Ne vem, se \u0161e odlo\u010dam. Druga stvar je, da bom poskusila brez umetnih popadkov. Umetni popadki so samo sredstvo, ki tvoje lastne popadke oja\u010da. Niso umetni. Tvoji so, samo bolj intenzivni. Sem pa nekje brala, da je pri pospe\u0161evanju procesa poroda z&nbsp;<em>\u00bbumetnimi\u00ab<\/em>&nbsp;popadki lahko&nbsp;otrok bolj zakr\u010den&nbsp;zato, ker je proces hitrej\u0161i, ker ga bolj rine ven. Pri obeh prvih sem imela umetne popadke in oba sta bila zakr\u010dena v ramenskem obro\u010du. Naklju\u010dje? Nimam pojma. Ampak \u017eelim si poskusiti brez.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Zadnji del, ki se navezuje na mojo pripravo na porod je \u0161e ena moja odlo\u010ditev, ki je velikokrat v o\u010deh marsikatere mamice sporna. Prvo no\u010d sem tako Lukca, kot Julijo dovolila oziroma celo prosila, da ju odpeljejo. Porod je izjemno naporen, pa naj traja 2 uri ali pa 20 ur. Telo gre skozi ogromno spremembo, tkiva se \u0161irijo, kosti se \u0161irijo,&nbsp;psiha mora nekako procesirati bole\u010dino, novega otroka, napor. Prav zato sem&nbsp;se odlo\u010dila, da prvo no\u010d pre\u017eivim sama. Sama s svojim telesom, s svojimi mislimi. Da se zbudim v nov dan naspana in za\u010dneva z novim dojen\u010dkom najino skupno pot polna energije (kolikor je to sploh mogo\u010de). Saj imava \u0161e celo \u017eivljene. Tistih nekaj ur, se mi ne zdi klju\u010dnih.&nbsp;Pa nikakor ne mislim, da delam prav ali pa, da bi vse morale narediti isto. Prav delam zase in to je edino pomembno.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Skoraj prepri\u010dana sem, da bo ta porod moj zadnji. Zaenkrat sta bili obe izku\u0161nji lepi. Pa niti ne lepi. Korektni, brez huj\u0161ih zapletov. Bolelo je, \u0161e najbolj \u0161ivanje po&nbsp;epiziotomiji. Ko \u017ee misli\u0161, da je vsega hudega konec in sprosti\u0161 medenico pride z iglo in \u0161ivanko. Neprijetno. Pa vendar bi kljub vsemu \u0161la la\u017eje \u0161e desetkrat roditi, kot pa pre\u017eivljala poporodno obdobje. O tem, bom pisala v naslednji objavi.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Je pa moja sklepna misel za vse, ki \u0161e niste rodile tale. Pri porodu gre lahko vse \u00bbprav\u00ab ali vse \u00bbnarobe\u00ab. Ob\u010dutki gredo lahko od nemo\u010di, do neskon\u010dne ljubezni.\u00a0Va\u0161 otro\u010dek vam je lahko v prvih minutah zadnja skrb na svetu ali pa edina svetla lu\u010d na koncu tunela. Ampak veste kaj je skrivnost?\u00a0Popolnoma vseeno je. Popolnoma vseeno je ali ste \u010dutile ljubezen ali ne, ali ste bile vesele otroka ali tega, da je konec. Edino kar je pomembno je cela \u017eivljenjska pot, ki jo bosta skupaj prehodila.<\/p>\n\n\n\n<p>Laura<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Stopite narahlo kakor v copatih naravnost pri glavnih vratih v ta lepi dan, kot bi \u0161li v pesem. Svet naokrog je vabljiv in vonljiv, \u010dudno resen in nemalo slovesen: NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL. In to je najlep\u0161a pesem. Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata. Naj skoznje lije botrinja bogata -novorojen\u010deva pesem. Tone &hellip; <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":527,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[125],"tags":[97,8,130,173,6,127,172],"class_list":["post-525","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mami-lajf","tag-arhimama","tag-blog","tag-druzina","tag-naravni-proces","tag-otroci","tag-porod","tag-rojevanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/525","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=525"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/525\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":528,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/525\/revisions\/528"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/527"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=525"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=525"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=525"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}