Smrt pod posteljo se mi je vedno zdela zabavna fraza. Seveda ni predstavljala ni\u010d zabavnega. Ampak nekako hudomu\u0161no govori o prvih tednih po porodu.<\/p>\n\n\n\n
Porod, priprava na porod, porodni plani, polo\u017eaji pri rojevanju. Ok, vse to smo naredili. Vsega je konec, v rokah dr\u017eimo tisto malo popolno \u0161tru\u010dko. Tri dni v porodni\u0161nici po\u010divamo, nosijo nam hrano, pomagajo pri skrbi, pomagajo pri preobla\u010denju. Kaj pa potem?<\/p>\n\n\n\n
Potem pridemo domov in ostanemo same (no ja, imamo partnerja ampak vseeno). Devet mesecev se pripravljamo na dan D in si zami\u0161ljamo, samo to pre\u017eivim in vsega bo konec. Samo, da dobim v roke svojega malega dojen\u010dka in vse bo super. Mogo\u010de za katero je ampak prepri\u010dana sem, da za marsikatero ni.<\/p>\n\n\n\n
Telo se je devet mesecev po\u010dasi spreminjalo. Spreminjala se je oblika, raven hormonov, celo ravnote\u017ena os se nam spremeni. Potem pa v nekaj urah spet postanemo enake nazaj? Pa se res vrnemo v enako stanje?<\/p>\n\n\n\n
Nekje sem zasledila izrek, da je rojstvo za otroka pribli\u017eno enak fizi\u010dni napor, kot je huda avtomobilska nesre\u010da. Kaj pa za nas? Vezi so zrahljane, mi\u0161ice raztegnjene, medenica raz\u0161irjena. Nemalo katera gre skozi epiziotomijo ali carski rez. Ampak o tem ne razmi\u0161ljamo pred porodom. Na to nas nih\u010de ne opozarja, nih\u010de ne pripravlja. Iskreno vse fotografije o izgledu telesa po porodu se mi zdijo zelo povr\u0161inske. Seveda, telo se vizualno ne vrne v stanje pred nose\u010dnostjo ampak ali je to res najhuj\u0161a stvar? Najhuj\u0161i ni izgled telesa. Najhuj\u0161a je njegova nemo\u010d.<\/p>\n\n\n\n
Moja izku\u0161nja je bila po rojstvu Lukca. Vse je \u0161lo dokaj dobro. Porod je bil hiter, komplikacij ni bilo. Nekaj \u0161ivov sicer ampak ni drasti\u010dnega. In po treh dneh sem pri\u0161la domov. Mentalno pripravljena na ta nov list v mojem \u017eivljenju. Mama. Kako bom zanj skrbela, kako ga bom previjala, negovala. Kako bom urejala sobico in oblekice \u0161e naprej, kako ga bom vozila na sprehode. Nisem pri\u010dakovala tega, kar se je zgodilo.<\/p>\n\n\n\n
Kaj kmalu sem ugotovila, da moje telo ne sodeluje. Kondicija se ni vrnila \u010dez no\u010d. Sprehod do strani\u0161\u010da mi je bil najve\u010dji napor. \u0160e huje pa je bilo, ker v glavi sem zmogla vse. In za mentalni preskok med zmorem in ne zmorem je bil zares te\u017eek. Seveda, vsi so govorili: \u00bbLaura, po\u010divaj. Spi ko spi dojen\u010dek, ne naprezaj se, skrbi zase.\u00ab Ampak, \u010de si v glavi prepri\u010dan, da je vse ok, \u0161e posebej pa \u010de si ekstremno energi\u010den \u010dlovek, tega pa\u010d ne more\u0161. Nisem mogla gledati umazanega perila. Nisem mogla le\u017eati na kav\u010du in ne pospraviti okrog sebe. Nisem mogla prepustiti skrbi za kosilo drugim. Saj sem v redu, saj mi ni\u010d ni. Hodila sem po stanovanju, pospravljala, kuhala. \u0160li smo tudi na sprehod, ki sem ga komaj pre\u017eivela, ker sem skoraj zgubila sapo ampak seveda si tega nisem priznala. Ah kaj pa je to v primerjavi z devetim mesecem nose\u010dnosti. In en ve\u010der me je zadelo.<\/p>\n\n\n\n
Tisti ve\u010der sem sedela na kav\u010du in kar naenkrat me je za\u010delo zebsti. Malo me je hladilo. Vstala sem, si oblekla pulover in se usedla nazaj. Potem je bilo \u0161e huje. Za\u010delo me je tresti. Fizi\u010dno. Nase sem navlekla \u0161e eno toplo jopico, nogavice in odejo in treso\u010da le\u017eala na kav\u010du. Simona je skoraj zadela kap od skrbi. V stanovanju je bilo namre\u010d 24 stopinj. Pri\u017egal mi je \u0161e elektri\u010dni radiator in me obupano gledal misle\u010d, da sem staknila sepso ali kaj podobnega. Prepri\u010deval me je, naj pokli\u010dem urgenco, jaz pa sem \u0161e vedno zatrjevala, da ni ni\u010d huj\u0161ega.<\/p>\n\n\n\n
Ni bila sepsa. Bilo je moje telo, ki mi je povedalo: \u00bbDovolj. Ustavi se.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Takrat sem se zares ustra\u0161ila. Tudi jaz sem namre\u010d pod krinko brezbri\u017enosti razmi\u0161ljala o huj\u0161ih scenarijih, kaj vse bi lahko bilo narobe, ali bom morala nazaj v porodni\u0161nico, kaj bom z Lukcem, kdo bo skrbel zanj. H sre\u010di se je stanje umirilo in tresavica se je kon\u010dala. Me je to popolnoma ustavilo? Ne zares. Ampak definitivno vsaj do te mere, da se stanje ni ponovilo.<\/p>\n\n\n\n
Ni nujno, da je to za vsako izmed nas \u0161est tednov. Ene potrebujejo en teden, druge dva meseca. Ampak gotovo pa je potreben \u010das. \u010cas, da se sestavimo nazaj. \u010cas, ko je potrebno spustiti vajeti iz rok in prepustiti drugim, da nam pomagajo (\u010de le imamo to mo\u017enost). \u010cas, da si odpo\u010dijemo. Ker kot je rojstvo naporno za otroka, drage moje, za nas je \u0161e bolj. Poslu\u0161ajte kaj vam sporo\u010da va\u0161e telo. \u010ce vam sporo\u010da, da ste super pa tudi ne dovolite vsakemu, ki ima 5 min \u010dasa in polno glavo \u00bbdobronamernih\u00ab nasvetov, da vam govori, da ne\u010desa ne zmorete.<\/p>\n\n\n\n
Je pa nujno, da se na to mo\u017enost pripravimo. Pa ne fizi\u010dno. Nujno je, da si vsaj zadnji mesec nose\u010dnosti dopovedujemo, da se s porodom stvari morda ne bodo vrnile na stare tire. Da telo morda ne bo mo\u010dno kot je bilo prej, da dolo\u010denih stvari ne bomo zmogle \u0161e kar nekaj \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n
\u010cisto iskreno malo zamerim tistim, ki prikazujejo obdobje po porodu tako \u00bb\u010dudovito\u00ab, ker mi dajo misliti, da sem jaz tista, s katero je nekaj narobe, ki je lena, ker ni sposobna \u017ee po nekaj dneh dojen\u010dka peljati na sprehod. Ki \u010duti pritisk, da ima \u017ee teden dni po porodu vse pod kontrolo. Mogo\u010de je za njih res ampak ali to res predstavlja ve\u010dino? Kar predstavlja \u00bbnormalo\u00ab?<\/p>\n\n\n\n
Na\u0161e telo je \u010dudovito. Zmore toliko lepega. Zmore nam dati vse. Pa vendar mu dajmo kaj nazaj. Dajmo mu \u010das, da zmore biti tako \u010dudovito. Dajmo mu mo\u017enost, da se zaceli, da se rane pozdravijo, kosti sestavijo in vezi utrdijo. Dajmo si priznati, da nismo super junakinje s kak\u0161nimi \u010dude\u017enimi mo\u010dmi regeneracije na katere produkcija \u017eivega bitja ne vpliva. Ker va\u0161 otrok bolj kot \u010disto stanovanje in oprane lase potrebuje zdravo, mo\u010dno mamo, ki tudi sebi dovoli \u010das za okrevanje.<\/p>\n\n\n\n
Laura<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Smrt pod posteljo se mi je vedno zdela zabavna fraza. Seveda ni predstavljala ni\u010d zabavnega. Ampak nekako hudomu\u0161no govori o prvih tednih po porodu. Porod, priprava na porod, porodni plani, polo\u017eaji pri rojevanju. Ok, vse to smo naredili. Vsega je konec, v rokah dr\u017eimo tisto malo popolno \u0161tru\u010dko. Tri dni v porodni\u0161nici po\u010divamo, nosijo nam … <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":530,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[125],"tags":[97,105,150,6,174,127],"class_list":["post-529","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mami-lajf","tag-arhimama","tag-mama","tag-mamalajf","tag-otroci","tag-poporodno-obdobje","tag-porod"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/529","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=529"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/529\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":531,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/529\/revisions\/531"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/530"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=529"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=529"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.arhimama.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=529"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}