Za tole zadevo nisem sploh vedla kam jo uvrstiti. V arhi+dizajn ali v lajf. Jaz ga smatram, da spada v obe kategoriji, ker je ključen del našega življenja odkar smo ga dobili in pa tudi kos pohištva, ki ga vsi uporabljamo.
P.S.: Na tokratnih fotografijah Luka ni bil maneken, ker je rekel: “Mami ne slikat!”. In takrat ga načeloma upoštevam. Bom dodala, ko bo sodeloval.
Prvič sem slišala za “piklerja” med pogovorom dveh drugih mamic, ko smo skupaj vozičkale. Pogovor je šel nekako takole: “Ja sej piklerja pa itak imate, ne? Zdaj jima bo obema zelo zanimiv.” Ker mamic še nisem prav dolgo poznala in nisem vedela o čem govorita (niti besede si nisem čisto zapomnila), sem v zadregi samo kimala in se strinjala. Ko sem se vrnila domov, pa sem začela raziskovanja.
Najprej nekaj dejstev. Piklerjev trikotnik je plezalo za otroke. Lahko je notranje ali zunanje. Ime je dobil po svoji izumiteljici Emmi Pikler, madžarski pediatrinji.
Dr. Pikler je razvila tvojo teorijo o otroški vzgoji, ki je osnovana na prijaznem in spoštljivem odnosu med starši in otrokom, skozi naravni tempo motoričnega razvoja, prostim gibanjem in neprekinjeno igro.
Piklerjev trikotnik je plezalo, ki uči otroka razvoja motoričnih spretnosti v njegovem lastnem tempu. Spodbuja jih k razumevanju in raziskovanju svojega telesa, svojih omejitev in jim poteši njihovo potrebo po plezanju. Prav tako spodbuja razvoj grobe motorike, moči in spretnosti in spodbuja prosto gibanje in igro.
Uporablja se ga lahko od 6 mesecev naprej (mi ga sicer nismo še tako zgodaj) in je aktualen tja do 5. leta (kasneje predstavim, kako ga bomo uporabljali še dlje).
Načeloma se lahko otroci od 6m naprej z njim učijo dvigovanja, stojijo ob njem in krožijo, če ležijo pod njim, lahko na prečke obesimo igračke. Naša Julija motorično še ni tako spretna, Luka pa ga je dobil šele za 2.rojstni dan, tako, da tega še ne morem potrditi. Torej, mi smo ga kupili za drugi rojstni dan. Nujno se mi je zdelo zraven vzeti še desko, ki je na eni strani tobogan, na drugi pa ima prečke – je plezalo. Naklon se spreminja z vijakom.
Luka na Piklerju noro uživa. Že sam po sebi je motorično spreten tako, da ga trikotnik le še spodbuja naprej. Imamo ga 3 mesece, pa se gotovo vsaj 30x na dan gor in dol.
V klasični obliki ga uporablja za plezalo, na njem sedi, okrog njega teka. S toboganom se zabava le še poveča. Opazila sem, kako hitro se je naučil plezanja po njem in pa ravnotežja. Prav tako je razvil refleks (nisem strokovnjak, ne vem kako se temu reče) kako se na njem ujeti, če pade (prvič me je skoraj zadela kap, ker sem mislila, da bo omahnil na tla).
Kadar dobimo obiske, je vedno naval in se lepo uči kdo je najprej na vrsti, da je treba počakati in z veseljem pokaže “kako se to dela.”
Kak dan vržemo čez njega odejo in postane pravi šotor in brlog. Drug dan, je tobogan cesta za avtomobilčke, tretji dan garaža. Kot je neomejena otroška domišljija, je neomejena tudi raba.
Edina “slabost” je, da zahteva kar nekaj prostora ob uporabi. V našem primeru tega dotičnega modela smo bili malo razočarani, ker je bilo precej dela s sestavljanjem, precej težko sva ga spravila skupaj in še barve prečk niso bile usklajene. Prav tako, se ga ne da tako lahko in na hitro zložiti. Potrebno je odvijačiti na straneh in potem ne gre tako lepo nazaj ta vijak. Ampak se da.
Ali se glede na ceno, ki je nekje od 150€ naprej splača? Glede na to, da imamo dva otroka, aktualen pa je nekje do 5.leta mislim, da si lahko predstavljate, da 30€ na leto res ni pretiran strošek. Še posebej glede na to, da je res orodje za izpopolnjevanje veščin, da je lesen (trajnosten) in vsestranski.
Ali ni uporaba nevarna? Kaj pa. če pade? Glede gibanja raje vidim, da Luka in kasneje Julija veščine obvladata. Ker sem bolj “flegma” glede tega, mu dovolim plezanje, tekanje in vse ostalo, niti ne delam panike, če pade. In res fant, če ni hujšega se pobere in teče naprej. Raje vidim, da se nauči kvalitetnega plezanja in gibanja in da svoje telo pozna in obvlada kot pa da ga zaradi svojega strahu omejujem.
Kaj pa po 5 letih? Sicer bomo še videli kaj bo takrat če zdrži, kako se bo poznala obraba in podobno. En plan je, da ga prodam naprej. Iskreno menim, da ga bom tudi čez 5 let lahko prodala za 50€. Drug plan je, da ga podarim komu, ki si ga morda ne more privoščiti. Tretji plan pa, da ga raztegnjenega obesiva na steno in deluje kot “ribstol” še nekaj let. Ne vem, ampak ali ni to dovolj možnosti?
Pred kratkim sem na IG opazila profil Mali.car.slo kjer se ukvarjajo s proizvodnjo raznoraznih piklerjevih trikotnikov. Prednost se mi je zdela predvsem, da so zložljivi in delujejo res lepo izdelani. Prav tako je podjetje družinsko in imajo lepo zgodbo. Meni osebno je to vedno prednost. Mi smo ga kupili že preden sem jih poznala ampak, če komu pride prav, preverite.
Za zaključek. V kolikor si ga lahko privoščite, priporočam nakup. Če si ga težje privoščite, si ga izdelajte sami saj je na spletu ogromno načrtov. Ampak v vsakem primeru menim, da s tem ne boste zgrešili, otroci pa bodo noro navdušeni. Vsaj Luka je.