Kariera in/ali družina?

Lajf Mami lajf

Kljub temi, da je 8.marec se ne bom lotevala teme feminizma in boja za pravice žensk. Vsaj ne direktno. Pisala bom o svojih mislih o razmerju med kariero in družino.

Lahko bi pisala utopično, kako imaš lahko vse. Pa ne bom. Ker v to ne verjamem popolnoma.

Ko sem izbirala smer študija, sem veliko težo položila na način življenja, ki ga zahteva poklic. Prav pravljična se mi je zdela podoba arhitektke, ki ima svoje podjetje ali pa možnost veliko delati od doma, hkrati pa veliko družino, ki ji lahko namenja dovolj časa. Ne bi se mogla bolj motiti.

Že med študijem sem hitro ugotovila, da ima količina ur, ki jih vložiš v projekt jasno povezavo med kvaliteto in oceno projekta. Pa sem preživljala na podstrehi ure in ure in večere. Preden sem magistrirala sem nekaj časa delala v odličnem arhitekturnem biroju. Delala sem od 8. zjutraj, do 8. zvečer. Brez skrbi, vse ure so bile plačane in to dobro plačane, vendar sem jih morala opravit, da se je projekt lahko lepo razvijal. Takrat mi je bilo vseeno. Ne, niti ne vseeno ampak me je tak način življenja celo izpopolnjeval.

Vedno sem si želela družine. Teoretično. Pa iskreno ne vem, če bi se bila sposobna sama za to odločiti. Nikoli ni pravi čas, vedno moraš še kaj narediti. Potem pa se je zgodil Luka. Ja, zgodil se je. Ni bil načrtovan in kar naenkrat se mi je pred očmi odvrtelo kaj vse bom mogla “žrtvovati”. Takrat nisem bila pripravljena na to, celo en košček mene je razmišljal, da ne ne želim otroka v tistem trenutku in ali ne bi bilo lažje vse skupaj prekiniti. pa nisem. Oh, hvala ne vem komu, da nisem.

Kaj sem si želela kot ambiciozna mlada arhitektka:

  • sodelovati pri velikih projektih
  • voditi svoj biro
  • biti na naslovnici kakšne arhitekturne revije
  • dobiti nagrado
  • biti finančno dobro preskrbljena
  • biti spoštovana s stani kolegov, zaradi svojih sposobnosti in uspehov

Kaj sem si želela kot mama:

  • vzgojiti srečne otroke
  • z njimi preživljati čas, jesti zajtrke in jih voditi na izlete
  • razviti z njimi dober odnos
  • videti in spremljati vse njihove dosežke
  • vzgojiti samozavestne, uspešne ljudi
  • imeti njihovo spoštovanje in kasneje prijateljstvo

Žal po mojem to dvoje ne gre skupaj. Verjamem, da komu uspeva. Meni se zdi nemogoče.

Zato sem se ob odločitvi, da postanem mama odločila, da bom v tem obdobju svojega življenja mama prvo in arhitektka drugo. Ne čutim, da sem kot ženska prisiljena prevzeti večji del kot moški. Kot mama si želim vse zgoraj našteto. In ravno to se mi zdi najpomembnejše sporočilo ob dnevu žena. Vsi boji žensk v preteklosti so mi omogočili, da je to moja odločitev. In da je v vsakem primeru ta odločitev prava. Zame.

Upam in želim si, da bom čez nekaj let, ko me otroci ne bodo več toliko potrebovali lahko izpolnila tudi vse alineje iz želja o svoji arhitekturni karieri. Oziroma ne, ko bom čutila, da stopam v novo življenjsko obdobje bom stremela h tem, da izpolnim tudi vse svoje karierne ambicije. In če bom ob upokojitvi lahko ponosno pogledala nazaj na svojo kariero in dosežke, hkrati pa bodo ob meni stali srečni “otroci”, takrat bom srečna.

Naslovna slika: Designed by pch.vector / Freepik

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *