Odkar sem začela s projektom Arhimama precej več časa preživim na socialnih omrežjih. Ampak na čisto drugačen način.
Danes sem si vzela pavzo in se odklopila, vendar sem cel dan pomalem razmišljala o tejle temi, zato sem se odločila, da svoje misli zapišem.
Vedno sem imela rada psihologijo ampak še rajši sociologijo (izbrala sem jo tudi za maturitetni predmet). Odnosi med ljudmi so mi ena izmed najbolj zanimivih tem. Kako deluje družba, kako vplivajo različne spremenljivke na družbeno stanje in kam se vse skupaj pelje. Kakšne pozitivne in negativne možnosti prinašajo spremembe v družbi in pojav ter razcvet socialnih omrežji.
Kot rečeno, zadnje čase preživim precej časa na družbenih omrežjih. Pred tem sem jih imela predvsem zaradi stikov. Všeč mi je bilo, da lahko spremljam dogodke v življenjih prijateljev kljub temu, da se ne vidimo dovolj pogosto. Rada sem delila kakšno sliko, mnenje. Nisem spremljala prav veliko blogerjev, še manj pa influencerjev. Zdaj imam “sistem”. Razdeljen je tako, da na zasebnem profilu sledim prijatelje in znance, na Arhimama profilu pa predvsem ostale blogerje in instablogerje.
Najprej sem si mislila ok, prvo spletna stran in blog, potem fb in na koncu instagram, saj tam tako ali tako ni nič pametnega. Pa moram priznati, da sem se zmotila.
Po svoji izkušnji bi IG svet razdelila na 4 skupine. Prva skupina so nekako tisti, za katere je bil IG narejen. Tisti, ki objavljajo lepe fotografije. S pomenom ali brez, za njih ga verjetno vsaka ima. Druga skupina so tisti, ki živijo reality show. Sem in tja tudi napišejo kakšen sestavek, vendar prav hude globine nisem zaznala. Živijo v svetu Kardashianov in izkoriščajo človeško nrav, da generalno radi opazujemo življenja drugih. Tretja skupina so reklamni panoji. Tisti, ki so se nekje na svoji poti od neprepoznavnosti, do nekaj tisoč sledilcev izgubili v vrtincu denarja. Padli so v začaran krog sodelovanj, kapitalizma, oglaševanja. To ni nujno slabo, zdi se mi celo pozitivno, da lahko “navaden” človek, ki ni znan igralec ali pa manekenka pride do sodelovanja z velikimi podjetji. Samo takoj se opazi kdo to dela z vedenjem in kdo se tega ne zaveda. Kdo zna sodelovanja nevidno vključiti v svojo vsebino in kdo ne. Četrta skupina pa me je iskreno presenetila. Četrta skupina so blogerji ampak ker je IG platforma precej bolj prijazna in dosegljiva uporabniku kot izdelava spletne strani, jih poimenujmo instablogerji.
Vedela sem, da tudi na IG kdo kdaj kaj napiše, pa vendar me je presenetilo, ko sem odkrila kup manjših in večjih profilov, ki pišejo. Pišejo mnenja, pišejo zgodbe, pišejo o svojih izkušnjah. Ne objavijo slike in spodaj dveh stavkov. Tako lepo orišejo ozračje na tisti sliki, da imaš občutek, da si tam. Krajši zapisi pod slikami, ki me nemalokrat šokirajo, spodbudijo k razmišljanju, mi odprejo nova vprašanja. Ki me spodbudijo k tem, da napišem še kaj svojega. Pri teh profilih recimo sodelovanj sploh ne opazim, čeprav se ukvarjajo tudi s tem. Je pa res, da imajo taisti velikokrat tudi blog.
Nekako sem imela plan, da je blog primaren, FB in IG pa sta podporni sistem, kjer blog predstavim bralcem. Kjer svoj blog promoviram. Zanimivo pa je, da imam za blog višje standarde. Zdi se mi, da kar objavim na blogu, mora biti bolj “kvalitetno” od tistega, kar objavim recimo v opisu pod sliko na IG ali FB. Mislim, da “tisti pravi” blogerji zato malo z viška gledajo na instablogerje. Opažam pa, da se tega veliko poslužuje tudi tisti, ki imajo blog. Ker je lažje, ker je hitreje, ker sam nase izvajaš manj pritiska. Če sodim po sebi.
Cel smisel tega sestavka je, da sem iskreno presenečena, koliko je blogerjev, ki sploh ne vejo, da to so. Ki jim na kraj pamet ne pade, da bi si naredili spletno stran in pisali dolge romane, hkrati pa pišejo tako lepo, iskreno in z občutkom, da jih je veselje spremljati. In med celotnim razmišljanjem o tej temi mi je v glavo hodila tale primerjava. Če so instablogerji manj vredni od “pravih” blogerjev, so potem tudi pisci kratkih črtic manj vredni od piscev romanov? V premislek.
Želim vam lepe praznike!
Laura
** naslovna fotografija by Dominika Roseclay from Pexels
🥰 Iiii, čudovit zapis. Sem vesela, da sva se našli, pa čeprav samo virtualno ⭐.
Urška
najlepša hvala! enako ❤️
Super napisano 🙂 ☀️
hvala ti!