Pritisk socialnih omrežji

Lajf

Velikonočni prazniki so bili prvi prazniki v času odkar sem se lotila socialnih omrežji na bolj “profesionalen” način. Spremljam kar nekaj profilov in zaključku Velike noči se mi je porodilo kar nekaj misli na to temo.

Ko živimo pravo življenje, je to sestavljeno iz milijonov trenutkov, utrinkov in doživetji. Naše dojemanje se spreminja iz sekunde v sekundo prav tako kot naša čustva. Lahko smo eno sekundo srečni in zadovoljni, potem pa se kot ena izmed domin v zaporedju podre določen načrt in nas pahne v slabo voljo. In obratno. Lahko smo neskončno nezadovoljni in znervirani, pa se zgodi mala stvar, ki nas dvigne. Ki obrne situacijo za 180 stopinj.

Tisti, s katerimi preživljamo čas, so del celote. So del lepih trenutkov in del slabih trenutkov. Ko pride do socialnih omrežji, pa ne moremo prikazati celote. Nemogoče je. Lahko se trudimo vključiti dobre in slabe plati, vendar jih ne moremo. Vsaj ne vsakič, saj bi to pomenilo milijon objav fotografij, storyjev, video storyjev. Prav tako ne moremo vključiti vseh čutov.

Torej smo postavljeni pred situacijo. Želimo deliti del svojega dne, vendar moramo izmed vseh milijon trenutkov izbrati enega ali dva. Katerega bomo izbrali? Ljudje smo naravnani h estetiki in perfekcionizmu. Razen, če je namen šaljiv ali predstavlja odgovor na določeno polemiko (real vs. IG življanje) ne bomo predstavljali svojih neuspehov. To bi dejansko šlo proti naši naravi. Ali v CV zapišemo kolikokrat smo šli opravljat določen izpit? Ne. Napišemo, da smo zaključili določeno stopnjo šolanja.

Vse to privede do tega, da so socialna omrežja polna popolnih utrinkov. Popolnih družin, s popolnimi frizurami, s popolnimi velikonočnimi jajci. In kakor mi gre to na živce priznam, da tudi jaz raje pogledam lepo fotografijo z lepim izdelkom. Rada gledam srečne ljudi v srečnih situacijah. Svojih težav in razbitih pirhov imamo že tako ali tako dovolj, zakaj bi želela gledati in se naslajati še na drugih. Ok, včasih paše. Včasih je rek “misery loves company” na mestu, da se počutiš bolje, ker ne gre vse slabo le tebi.

Lahko pa se doseže prav nasproten učinek. Ob opazovanju vseh teh uspehov in sreče se zgodi, da čutiš pritisk. Pritisk imeti enako popolne pirhe in velikonočno dekoracijo. Družinske fotografije, kjer se en otrok ne joka, drugi pa skače naokrog. Pospravljeno stanovanje, oprane in zlikane obleke, lično zložene v omarah. Ne znaš si predstavljati, kako nekomu uspe vse to.

Prva stvar, ki se je morda sploh ne zavedamo je, da ob opazovanju fotografij vse skupaj sestavljamo. Občutek dobimo, da so vse te objave plod iste osebe. Pozabljamo, da morda tista, ki je objavila popolne pirhe, nima pospravljenih oblek. Tista, ki ima v nulo pospravljeno stanovanje, pa nima popolne velikonočne dekoracije. Ok, dopuščam možnost, da katera res ima vse. Ampak menim, da so res res redke.

Na koncu je vprašanje le na kakšen način boš sprejel informacije. Ti bodo predstavljale pritisk ali vzpodbuda biti boljši. Boš z veseljem opazoval lepe fotografije in bil zadovoljen ob tem, da so ljudje srečni ali jim boš zavidal. Si se pripravljen sprijazniti, da določenih stvari pač nimaš energije početi in si s tem pomirjen?

Pomembna je le perspektiva. Začnimo torej tam.

Laura

2 thoughts on “Pritisk socialnih omrežji”

  1. če kdaj vidim v nulo urejeno in predelano dnevno sobo v hiši, kjer vem, da živijo mali otroci, je moja prva misel precej drugačna od a) foušije b) pritiska. samo vprašam se, kolk časa bo pa to trajal. in se začnem smejat, ker vsi vemo, da je trajal manj kot je dotična perfektno urejena oseba rabla, da je objavla tisto lepo slikco. ok no, mogoče pa je mal foušije vmes 🤷‍♀️

    1. haha mal foušije je pri vseh nas ane? sama sem na točki ko pogledam, se mi zdi fino in si mislim no jaz nimam niti želje po tem, da bi 2uri čistila zato, da bo tako izgledalo 🙂

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *