Zgodba o Julijinem rojstvu je delno obarvana na temo covid-19, saj se je dogajala ravno v vmesnem obdobju julija 2020 med razglašenima pandemijama. Celotna nosečnost je potekala brez kakšnih težav, ker pa tokrat nisva opravljala Nifty testa Simon nikakor ni verjel, da nama je uspelo narediti deklico kljub temu, da so na vseh pregledih potrjevali, da bo Julija deklica.
Ker je bil že Luka ob rojstvu pravi korenjak in imel glavo obsega 38(!), moji boki pa niso prav široki, sva se z ginekologinjo dogovorili, da bo verjetno tudi drugi porod sprožen na soboto okrog 38.tedna, da ne bi tvegali kakšnih komplikacij pri porodu. Glede na moje večne strahove o nenadnih popadkih ali odtekanju vode sredi trgovine in zaradi lepe izkušnje pri prvem porodu me je to res pomirilo in razveselilo.
Tisto sredo prej, sem imela CTG pregled. Zdravnica me je pogledala in rekla: »Ja nič, 4cm ste že odprta, a greva kar rodit?« O ne, ne. Po prvem začudenju sem ji povedala, da imam doma še malega fantka, ki me mora pred porodom še kaj videti in me potrebuje, zato sva se dogovorili, da pridem naslednji dan. Kot že pri prvem porodu sem si zjutraj sem vse spakirala in mirno odkorakala v porodnišnico. Ko sem prišla, pa mrzel tuš. Obvestili, so me da ker je imel partner na ponedeljek povišano temperaturo kljub negativnem covid testu ne sme prisostvovat pri porodu.
Moj odločen »Tega se pa ne grem, brez Simona ne bom rodila.«, mi je kupil še nekaj dni, da preboli prehlad in lahko v ponedeljek pride zraven. Zadnje njihove besede na vratih so bile: »Ampak v ponedeljek vas pa ne spustimo več domov, če boste sploh zdržali do takrat!«. Pomirjena sem odšla domov v pričakovanju ponedeljka.
V soboto dopoldan v novicah preberem, da je bil en od osebja v porodnišnici pozitiven na novi Corona virus. Edina moja zgrožena misel je bila: »V ponedeljek bodo spet gotovo prepovedali prisotnost partnerja pri porodu!«. Skoraj da nisem začela hiperventilirati nato pa se je sestra (ki je bila ravno na obisku) pošalila naj grem pa danes rodit, preden zaprejo. In to sem resno vzela.
Klicala sem v porodnišnico in si izmislila, da me nekaj špika in tišči in če se lahko pridem pokazat, ker me skrbi da je nekaj narobe. Ob 12.30 sem bila že tam. Glede na to, da sem imela predvideno predrtje ovojev na ponedeljek so mi seveda kar takoj, brez kakšnih znakov na CTG odprli karton in rekli: »Gremo rodit!«. Mirno so me pospremili na oddelek, kjer sem izpolnila vse formularje in se namestila v porodni sobi.
Ob 14.00 je prišla zdravnica, mi predrla ovoje in poklicala sem Simona, da pride še on zraven. Vse je potekalo podobno kot pri Lukcu. Moji rahli naravni popadki so se pričeli sami od sebe in ob 15.30 me je vprašala ali želim rodit samo s svojimi popadki in bo mali dlje trajalo ali mi dodajo umetne. Moj odgovor: »Vzamem vse in še Ultivo, sam da bo čimprej konec.« Dogovorili sva se, da mi ob 15:40 dodajo sredstvo za jačanje popadkov, vmes pa pokliče na anesteziologijo saj takrat babice (vsaj v naši porodnišnici) še niso mele tega nastaviti same. Po tem mi je še s prstom rahlo razširila MV kar je bolelo bolj kot celoten porod. Malo pred zadnjimi trenutki je ravno stopila ven in je ni bilo v porodni sobi ampak sama sem čutila, da je to že to. Poklicala sem jo in rekla: »Jaz bom zdaj rodila.« Najprej me je še poskušala pomiriti, da tako hitro pa ne bo šlo, po pregledu pa je le vzkliknila: »O! Pa boste res!« in hitela pripravljati sterilne prevleke in »predpasnik«. No, Ultiva ni nikoli prišla, ker je bila ob 16.15 moja Julija že zunaj.
Po porodu sem imela potem nekaj težav s krvavitvijo ampak nič resnega. Na mojo srečo se Julija ni izkazala kot bratec ampak je s »prijaznimi« merami 3290g I 53cm I 33cm brez večjih težav prišla na svet, tudi presredka mi niso rezali, sem pa dobila en manjši šiv na strani. Mleko sem imela na presenečenje osebja spet že takoj, ko se je rodila. Po tem, ko se je situacija s krvavitvijo umirila, smo skupaj preživeli še tri ure, potem pa naju je Simon zapustil.
Kljub temu, da obiski niso bili dovoljeni, nisem bila pretirano razočarana. dobili pa sva svoje tri dni miru ena na ena preden sva skupaj prišli v naš najlepši družinski kaos.