Tokratni zapis bom pisala iz dveh perspektiv in sicer iz perspektive ustvarjalca in z perspektive sledilca. Ampak, ker moje misli niso daleč toliko organizirane kot bi si želela, bo verjetno včasih malo nejasno kdo se oglaša.
V zadnjih nekaj letih se je pojavila velika priložnost za oglaševanje in sicer na družbenih omrežjih. Tehnologija je v polnem razmahu in telefoni in računalniki so del večine gospodinjstev. Listanje časopisov je v veliki meri zamenjalo pregledovanje dogajanja na družbenih omrežjih. V času, ko so resničnostni šovi tako zelo popularni me to sploh ne čudi. Vsakega zanima kaj sosed dela za štirimi stenami.
S pojavom vplivnežev se je pojavila tudi nova možnost oglaševanja. Ker delijo velik del svojega življenja s svojimi sledilci, imajo le ti občutek, da so njihovi prijatelji. No ja, mogoče ne prijatelji ampak vsaj znanci. Vsak je kdaj občudoval in spremljal kakšno veliko zvezdo vendar je bila tam možnost kontakta razen, če si jo srečal in poprosil za avtogram praktično ničelna. Spomnim se, kako se mi je vedno zdelo fino, če sem povedala, da sem bila na kakšni zabavi z MGL-jevci ali v Drami. Oh ja, Sebastjan Cavazza mi je enkrat v rahlo okajenem stanju s svojo orjaško nogo skoraj zlomil nart. Ampak meni se je zdela to nadvse pomembna anekdota. Ker pač biti na zabavi skupaj z igralci in režiserji je bilo nekaj posebnega. Sedaj pa lahko svojim “zvezdam” napišeš sporočilo, komentiraš sliko ali stisneš srček v podporo. Kar naenkrat imaš občutek, da si tudi ti del njihovega (četudi zelo razširjenega) kroga.
Vsi radi za nasvet o določenem izdelku povprašamo prijatelja. Ker mu bolj zaupamo kot velikem jumbo plakatu na cesti ali pa zlajnanim oglasnim vložkom med poročili. In tukaj pridejo zraven vplivneži. Nekaj vmes med zvezdami na televiziji in med prijateljico, s katero greš na kavo. Zato njim zaupamo bolj. Verjamemo, da če naredijo review in povejo in pokažejo vse o določenem izdelku, da res tudi oni to uporabljajo – torej je super. In res je, na začetku in pri določenih je bilo to točno tako. Tudi dejstvo, da je nekdo izdelek dobil zastonj ali pa bil za reklamo celo plačan, me kot sledilko ni motilo, saj je bila predstavitev tako nežno vpeljana v vsebino, da sem res verjela, da je mnenje iskreno.
To, da je vplivnež postal dejanski poklic se mi zdi dobro in slabo. Dobro zato, ker je dalo to možnost določenim ljudem, ki so v tem res dobri in ki ustvarjajo dobre vsebine, da s tem preživijo. Njihov delovnik je 24/7 in na ta račun so primorani žrtvovati velik del svoje zasebnosti tako, da to zares ni lahek poklic. Po drugi strani pa se kot pri marsikaterem drugem poklicu najdejo tisti, ki naredijo minimum. Ampak to je popolnoma druga tema.
Podjetja so torej ugotovila, da je to velika oglaševalska niša. Prav tako so hitro odkrili, da lahko plačaš enega velikega vplivneža, ki predstavi izdelek za recimo 1000€ (nimam pojma koliko to stane) svojim 30 tisoč sledilcem. Lahko pa najdeš 30 malih profilov, ki imajo vsak po 1000 sledilcev in ti praktično zastonj zadevo predstavijo enako. 30×1000=30000.
Vse zgoraj našteto mi je logično. Razen tega, da se mi zdi nepravično, da mali profili večinoma za svoje objave niso plačani ampak to je kapitalizem. Če lahko dobiš nekoga zastonj, mu ne boš ponudil plačila. Enak problem kot s študentskimi in ostalimi urnimi postavkami. Kot na vseh ostalih področjih bi moral v utopičnem svetu obstajati sistem plačil glede na vpliv. Ampak spet, to je druga tema.
Stvar, ki mi ni logična kot sledilki pa je sledeča. Velika podjetja imajo velike marketinške oddelke kjer delajo ljudje, ki so veliko plačani. Zakaj nekdo izmed teh ljudi še ni ugotovil, da bodo pri ljudeh uživali več zaupanja, če vplivnežev ne bodo silili v nemogoče pogoje in časovne okvire. Grozno me jezi, da poteka ena oglaševalska akcija v določenem obdobju naenkrat. Na tak način dobim v enem tednu 10 različnih ljudi, ki mi na enak način predstavljajo enak izdelek. Tudi tisti, ki so načeloma dobri pri svojem delu in se trudijo vključiti izdelek v zgodbo pogorijo na celi črti. Težko namreč verjamem, da se je iznenada pokvaril določen aparat petim različnim velikim influencerjem. Saj so se potrudili. Zgradili so zgodbo, naredili fotografije, delili svoje življenje. Ampak vseeno so padli na celi črti zaupanja. In to je slabo tako za njih, kot za podjetje, ki ga promovirajo.
Zdi se mi, da so bila podjetja na hitro primorana osvojiti to novo tržišče in način oglaševanja in do njega pristopajo podobno kot do televizijskih oglasov. Nekdo napiše cilje oglaševalske akcije, scenarist napiše scenarij, režiser režira in igralec odigra svojo vlogo. V njo sicer da svojo energijo vendar se še vedno mora držati scenarija. Čar oglaševanja prek vplivnežev pa je ravno to, da niso igralci. Oni so scenaristi, režiserji in igralci ob enem. In tretirati jih zgolj kot nekoga, ki bo odigral tvoj scenarij je na tem oglaševalskem parketu proti njegovim osnovnim lastnostim.
Na drugi strani pa so si določeno mero zaupanja porušili tudi sami. En teden je otroček lahko samo na tleh, ker je to edini pravilni način za njegov razvoj, drug teden pa je super ker lahko tudi eno uro spi v gugalniku. En teden promovira trajnostno modo lokalnih proizvajalcev in fair trade, naslednji teden pa ima about you haul. Pa ne vsi, seveda ne vsi ampak se pa velikim to zgodi. In takrat se košček po košček spreminjajo v oglasne panoje. Oziroma ne, podjetja s svojim odnosom in pogoji jih spreminjajo v to. Tudi sama sem že sodelovala in tudi zavrnila sodelovanja kljub malem številu sledilcev. Sodelovala sem s tistimi, ki so mi dovolili, da iskreno in na način, ki je meni ljub povem o svoji izkušnji o izdelkih, ki bi jih v vsakodnevnem življenju želela preizkusiti. Zavrnila pa sem tiste, ki so mi že v naprej poslali generično sporočilo namenjeno še 40 drugim, ki ni imelo nobene povezave z mano. Prav tako je bilo že v sporočilu omenjeno število objav, storyjev in način predstavitve. Znamke si s tem pljuvajo v svojo skledo.
Pohlep hitro pride na plano. Podjetja najdejo krajšo pot in načine izkoriščanja svojih “uslužbencev”. Zgublja se občutek poznanstva in zaupanja znancu. In na tak način bo tale niša zelo hitro zgubila vse tisto zaradi česar je postala uspešna.